En zemljevid, več pogledov
Raziščite vode po Sloveniji
Izberite vrsto podatka glede na vaše želje. Raziskujete lahko mineralizacijo vode (TDS), karakter vode (spajanje s hrano), mikrobiološke in kemijske parametre. Raziščete lahko tudi vode iz pipe iz različnih krajev po Sloveniji ter izbirate med pitniki, rekami, jezeri in zadrževalniki.
Modra pika: v viru označeno kot pitno. Oranžna: pitnost ni navedena. Podatki niso sprotna potrditev pitnosti. Za brezplačno polnjenje preverite dostop, delovanje, morebitno plačilo in oznake na kraju; pitniki so lahko sezonsko zaprti.
Pitnost ni potrjena — brez ustrezne priprave ni za neposredno pitje.
Uradna evidenca vodnih teles NUV2, ne popis vsakega potoka ali manjšega jezera. Kliknite reko ali jezero za ime in informacije. Izbira tehnologije priprave zahteva analizo vode in preverjanje rezultata.
Pitnost ni potrjena — brez ustrezne priprave ni za neposredno pitje.
Uradna evidenca vodnih teles NUV2, ne popis vsakega potoka ali manjšega jezera. Kliknite reko ali jezero za ime in informacije. Izbira tehnologije priprave zahteva analizo vode in preverjanje rezultata.
Kako je izračunana primerjava?
TDS je ocenjena vrednost, izračunana iz električne prevodnosti pri 20 °C z uporabo pretvorbenega faktorja 0,65 (TDS ≈ EC × 0,65).
Izbrani vodni vir: Blage jedi. Karakter je umeščen po izračunu TDS s kartice 6 in ni ocena kakovosti vode.
Pomembno: Prikazano odstopanje pomeni, da je bila E. coli ali enterokok zaznan v konkretnem vzorcu ob času vzorčenja. Rezultat ne pomeni nujno, da je odstopanje prisotno tudi danes. Po ugotovljenih neskladnostih upravljalci praviloma izvajajo ustrezne ukrepe in nadaljnji nadzor. Za oceno trenutnega stanja preverite najnovejše rezultate oziroma obvestila pristojnega upravljalca vodovoda.
Opomba
Pomembno:
Kako razumeti prikazane rezultate
Prikazane vrednosti predstavljajo rezultate posameznih vzorcev vode v času vzorčenja in niso meritve v realnem času.
Pri parametrih, za katere je določena mejna vrednost, barvna lestvica prikazuje izmerjeno koncentracijo kot delež veljavne mejne vrednosti EU. Nižje, srednje, višje vrednosti znotraj mejne vrednosti predstavljajo različne ravni koncentracije in same po sebi ne pomenijo, da voda ni skladna ali varna za pitje. Preseganje mejne vrednosti je prikazano posebej (glejte: Nad vrednostjo EU).
Rezultati se lahko skozi čas spreminjajo. Na kakovost vode lahko vplivajo naravne in vremenske razmere, dejavnosti v okolju, stanje vodnega vira, priprava vode, distribucijsko omrežje ter drugi dejavniki. Ker številni parametri zahtevajo laboratorijsko analizo, njihovega celovitega stanja ni mogoče prikazovati v realnem času.
Vsak rezultat zato opisuje analizirani vzorec ob določenem času in na določenem mestu ter ne predstavlja nujno trenutnega stanja vode na pipi.
Za informacije o trenutni skladnosti vode, morebitnih ukrepih ali omejitvah vedno preverite najnovejše rezultate in uradna obvestila pristojnega upravljalca vodovoda. V sodelovanju z upravljavci se bomo trudili, da bodo te informacije dostopne tudi na tej platformi.
Kako deluje primerjalna lestvica EWSA
Mejne vrednosti izhajajo iz veljavnih evropskih zahtev za kakovost pitne vode. EWSA je območje do mejne vrednosti dodatno razdelila v informativne razrede, da uporabnikom omogoči lažjo primerjavo rezultatov. Ti razredi niso uradne kategorije EU in sami po sebi ne predstavljajo ocene zdravstvenega tveganja.
100 % predstavlja mejno vrednost za posamezni parameter. Vrednosti pod 100 % prikazujejo, kolikšen delež te mejne vrednosti je bil izmerjen v analiziranem vzorcu, vrednosti nad 100 % pa pomenijo, da je bila mejna vrednost v tem vzorcu presežena.
Opomba
Pomembno:
Kako razumeti prikazane rezultate
Prikazane vrednosti predstavljajo rezultate posameznih vzorcev vode v času vzorčenja in niso meritve v realnem času.
Pri parametrih, za katere je določena mejna vrednost, barvna lestvica prikazuje izmerjeno koncentracijo kot delež veljavne mejne vrednosti EU. Nižje, srednje, višje vrednosti znotraj mejne vrednosti predstavljajo različne ravni koncentracije in same po sebi ne pomenijo, da voda ni skladna ali varna za pitje. Preseganje mejne vrednosti je prikazano posebej (glejte: Nad vrednostjo EU).
Rezultati se lahko skozi čas spreminjajo. Na kakovost vode lahko vplivajo naravne in vremenske razmere, dejavnosti v okolju, stanje vodnega vira, priprava vode, distribucijsko omrežje ter drugi dejavniki. Ker številni parametri zahtevajo laboratorijsko analizo, njihovega celovitega stanja ni mogoče prikazovati v realnem času.
Vsak rezultat zato opisuje analizirani vzorec ob določenem času in na določenem mestu ter ne predstavlja nujno trenutnega stanja vode na pipi.
Za informacije o trenutni skladnosti vode, morebitnih ukrepih ali omejitvah vedno preverite najnovejše rezultate in uradna obvestila pristojnega upravljalca vodovoda. V sodelovanju z upravljavci se bomo trudili, da bodo te informacije dostopne tudi na tej platformi.
Kako deluje primerjalna lestvica EWSA
Mejne vrednosti izhajajo iz veljavnih evropskih zahtev za kakovost pitne vode. EWSA je območje do mejne vrednosti dodatno razdelila v informativne razrede, da uporabnikom omogoči lažjo primerjavo rezultatov. Ti razredi niso uradne kategorije EU in sami po sebi ne predstavljajo ocene zdravstvenega tveganja.
100 % predstavlja mejno vrednost za posamezni parameter. Vrednosti pod 100 % prikazujejo, kolikšen delež te mejne vrednosti je bil izmerjen v analiziranem vzorcu, vrednosti nad 100 % pa pomenijo, da je bila mejna vrednost v tem vzorcu presežena.
TDS posameznih vodovodov
TDS kategorije vključujejo vse vodovode z razpoložljivim podatkom; zemljevid prikazuje tiste z uporabno koordinato.
0 vodovodov v bazi · 0 na zemljevidu
Razvrščeno od najnižje do najvišje TDS vrednosti.
Sestava in zdravstvena varnost
Bašelj
Komunala Kranj, d.o.o. · 2024-06-13
Minerali in dnevni vnos
GorKalcij, magnezij, natrij in drugi ioni ustvarijo značaj vode, zato so prikazani kot razumljiv profil in kot laboratorijske vrednosti.
Esencialni minerali z dokazanim prehranskim pomenom v pitni vodi
Zelena: kalcij in magnezij. Jantarna: natrij, kalij in klorid; višja vrednost ni nujno boljša.
Fiziološko pomembni elementi – učinek je odvisen od celotnega vnosa in koncentracije
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) lahko pitna voda pomembno pripomore k dnevnemu vnosu kalcija in magnezija. Vode z nižjo mineralizacijo praviloma manj prispevajo k dnevnemu vnosu esencialnih mineralov v primerjavi z bolj mineralno bogatimi vodami.
Marker prikazuje, koliko posameznega minerala vsebuje en liter vode in s tem koliko ga zaužijemo, če popijemo en liter te vode. Lestvica prikazuje to količino v primerjavi s približnim priporočenim dnevnim vnosom za zdravo odraslo osebo.
Sestava, vplivi in meritve
Kemijski parametri in mikrobiološka varnost
Manjkajoč rezultat pomeni, da podatka še nimamo. Čakamo na podatke komunal; to ni rezultat meritve ali potrditev skladnosti.
Barvna pika označuje vrsto parametra, ne rezultata meritve. Skladnost posameznega rezultata je prikazana ločeno v stolpcu Status. Razlaga opisuje možne učinke izpostavljenosti, ne zdravstvene diagnoze za prikazano vodo.
Legenda velja za številčne kemijske parametre z določeno zgornjo vrednostjo EU. Do vključno meje: Skladen; nad mejo: Neskladen. Mikrobiologija, pH, manjkajoči podatki in parametri brez določene meje se presojajo ločeno.
| Parameter | Rezultat | Vrednost EU / orientacija | Status | Vzorčenje | Pomen in možni vplivi na zdravje |
|---|---|---|---|---|---|
| Esencialni minerali z dokazanim prehranskim pomenom v pitni vodiKalcij in magnezij: prehranski doprinos pitne vode. | |||||
| Kalcij (Ca²⁺) | 19 mg/L | Ni določene mejne vrednosti EU | Brez ocene skladnosti | 2024-06-13 | Esencialni mineral. Pitna voda lahko prispeva k dnevnemu vnosu kalcija; doprinos je odvisen od koncentracije in količine popite vode. |
| Magnezij (Mg²⁺) | 6,4 mg/L | Ni določene mejne vrednosti EU | Brez ocene skladnosti | 2024-06-13 | Esencialni mineral. Pitna voda lahko prispeva k dnevnemu vnosu magnezija; upoštevamo tudi prehrano in druge vire. |
| Fiziološko pomembni elementi – učinek je odvisen od celotnega vnosa in koncentracijeVišja vrednost ni nujno boljša. Upoštevamo vnos iz vseh virov. | |||||
| Fluorid | <1 mg/L | 1,5 mg/L | Skladen | 2024-06-13 | Dolgotrajno previsok vnos → zobna fluoroza; pri večjih koncentracijah in dolgotrajni izpostavljenosti → skeletna fluoroza in spremembe kosti. |
| Natrij | 0,26 mg/L | 200 mg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Sam je esencialen elektrolit; zelo visok vnos natrija je pomemben predvsem pri celotnem prehranskem vnosu in za osebe, ki morajo omejevati sol. V vodi je meja predvsem indikator sprejemljivosti. |
| Sulfat | 1,5 mg/L | 250 mg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Pri visokih koncentracijah lahko vpliva na okus; zelo visoke koncentracije lahko povzročajo odvajalni učinek, zlasti pri neprilagojenih uporabnikih. |
| Klorid | <1 mg/L | 250 mg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Predvsem okus in korozivnost; sam pri običajnih vrednostih pitne vode praviloma ni zdravstveni problem. |
| Kalij (K⁺) | <0,1 mg/L | Ni določene mejne vrednosti EU | Brez ocene skladnosti | 2024-06-13 | Esencialni elektrolit; učinek je odvisen od celotnega vnosa in zdravstvenega stanja. Višja koncentracija ni samodejno boljša. |
| Hidrogenkarbonat (HCO₃⁻) | 42 mg/L | Ni določene mejne vrednosti EU | Brez ocene skladnosti | 2024-06-13 | Značilna sestavina vode, povezana s puferskimi lastnostmi in okusom. Višja vrednost sama po sebi ni dokaz boljše zdravstvene kakovosti. |
| Nezaželeni kemijski parametri / onesnaževalaNižja koncentracija je praviloma boljša. Indikatorski parametri so posebej označeni in sami po sebi niso dokaz škodljivosti. | |||||
| Nitrat (NO₃⁻) | 3,1 mg/L | 50 mg/L | Skladen | 2024-06-13 | Pretvorba v nitrit → nastanek methemoglobina → zmanjšan prenos kisika po krvi; predvsem tveganje za methemoglobinemijo pri dojenčkih. Pri dolgotrajni izpostavljenosti se preučuje tudi vpliv na ščitnico. |
| Nitrit (NO₂⁻) | <0,01 mg/L | 0,5 mg/L | Skladen | 2024-06-13 | Neposredno oksidira hemoglobin v methemoglobin → zmanjšana sposobnost krvi za prenos kisika; posebej nevarno za dojenčke. |
| Arzen | <1 µg/L | 10 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Kronična izpostavljenost lahko povzroča kožne spremembe, periferne žilne in nevrološke učinke ter poveča tveganje za rak kože, pljuč in mehurja. |
| Svinec | <1 µg/L | 10 µg/LCilj 5 µg/L najpozneje 12. 1. 2036; do takrat 10 µg/L. | Skladen | 2024-06-13 | Nevrotoksičen; pri otrocih lahko vpliva na razvoj možganov, kognitivne sposobnosti in vedenje. Pri odraslih vpliva na krvni tlak, ledvice in živčevje. Za svinec ni zaželene izpostavljenosti. |
| Kadmij | <1 µg/L | 5 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Dolgotrajno se kopiči predvsem v ledvicah → poškodbe ledvičnih tubulov; lahko vpliva tudi na kosti. |
| Živo srebro | <0,5 µg/L | 1 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Pri dovolj visoki izpostavljenosti lahko poškoduje predvsem ledvice in živčni sistem. |
| Krom | <10 µg/L | 50 µg/LCilj 25 µg/L najpozneje 12. 1. 2036; do takrat 50 µg/L. | Skladen | 2024-06-13 | Predvsem pri šestvalentnem kromu: toksičnost za prebavila, jetra in ledvice; določene oblike kroma so rakotvorne. |
| Nikelj | Podatek še ni pridobljen | 20 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Lahko povzroča alergijske reakcije; pri višji kronični izpostavljenosti so možni učinki na reprodukcijo in razvoj. |
| Antimon | <1 µg/L | 10 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Pri večjih izpostavljenostih možni gastrointestinalni učinki ter spremembe jeter in drugih organov. |
| Selen | <1 µg/L | 20 µg/LDo 30 µg/L v določenih geoloških območjih. | Skladen | 2024-06-13 | Selen je esencialen element, toda preveč ga lahko povzroči selenozis: spremembe las in nohtov, kožne spremembe, prebavne in nevrološke simptome. |
| Bor | <0,01 mg/L | 1,5 mg/LIzjema 2,4 mg/L za določene geološke razmere ali razsoljevanje. | Skladen | 2024-06-13 | Pri zelo visokem kroničnem vnosu so glavna skrb učinki na reproduktivni sistem in razvoj. |
| Baker | <0,01 mg/L | 2 mg/L | Skladen | 2024-06-13 | Visoke koncentracije lahko povzročijo slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu; dolgotrajno visoke izpostavljenosti lahko prizadenejo jetra, predvsem pri občutljivih osebah. |
| Cianid | Podatek še ni pridobljen | 50 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Zavira celično uporabo kisika → pri veliki izpostavljenosti lahko povzroči hitro nevrološko in srčno-žilno toksičnost. |
| Uran | <1 µg/L | 30 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Glavni kemijski učinek pri pitni vodi je toksičnost za ledvice, ne radioaktivnost. |
| Benzen | <0,3 µg/L | 1 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Dolgotrajna izpostavljenost prizadene kostni mozeg in tvorbo krvi; benzol je povezan z levkemijo in je rakotvoren za ljudi. |
| Benzo(a)piren | <0,01 µg/L | 0,01 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Genotoksičen in rakotvoren PAH; dolgotrajna izpostavljenost povečuje tveganje za nastanek raka. |
| PAH – vsota | <0,04 µg/L | 0,1 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Nekateri policiklični aromatski ogljikovodiki so genotoksični in rakotvorni; pomembna je predvsem dolgotrajna izpostavljenost. |
| 1,2-dikloroetan | Podatek še ni pridobljen | 3 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Pri dolgotrajni izpostavljenosti možni učinki na jetra, ledvice in živčevje; obravnava se kot potencialno rakotvorna snov. |
| Trikloroeten + tetrakloroeten | <2 µg/L | 10 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Dolgotrajna izpostavljenost je povezana z učinki na jetra, ledvice in živčevje; za nekatere spojine obstaja tudi rakotvorno tveganje. |
| Vinilklorid | Podatek še ni pridobljen | 0,5 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Dokazano rakotvoren; kronična izpostavljenost je posebej povezana z angiosarkomom jeter in drugimi poškodbami jeter. |
| Akrilamid | Podatek še ni pridobljen | 0,1 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Nevrotoksičnost; pri dolgotrajni izpostavljenosti obstaja tudi genotoksično/rakotvorno tveganje. |
| Epiklorohidrin | Podatek še ni pridobljen | 0,1 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Genotoksična snov; potencialno rakotvorno tveganje pri kronični izpostavljenosti. |
| Bisfenol A | Podatek še ni pridobljen | 2,5 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Endokrino aktivna snov; skrb predstavljajo predvsem učinki na hormonski, reproduktivni in razvojni sistem. |
| Bromat | <2 µg/L | 10 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Nastaja lahko pri ozoniranju vode; dolgoročna izpostavljenost je povezana predvsem z učinki na ledvice in potencialnim rakotvornim tveganjem. |
| Klorat | Podatek še ni pridobljen | 0,25 mg/LPosebna vrednost 0,70 mg/L pri ustreznih postopkih dezinfekcije; presojo potrdi strokovnjak. | Podatek še ni pridobljen | — | Lahko vpliva na rdeče krvničke in predvsem zavira privzem joda v ščitnici, zato so bolj občutljivi otroci in osebe z nizkim vnosom joda. |
| Klorit | Podatek še ni pridobljen | 0,25 mg/LPosebna vrednost 0,70 mg/L pri ustreznih postopkih dezinfekcije; presojo potrdi strokovnjak. | Podatek še ni pridobljen | — | Pri večjih izpostavljenostih lahko vpliva na rdeče krvničke in tvorbo methemoglobina; možni so tudi učinki na ščitnico. |
| Trihalometani – THM | Podatek še ni pridobljen | 100 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Stranski produkti dezinfekcije. Dolgotrajna izpostavljenost določenim THM je povezana z učinki na jetra/ledvice in z epidemiološko zaznanim povečanim tveganjem nekaterih rakov, zlasti mehurja. |
| Haloocetne kisline – HAA | Podatek še ni pridobljen | 60 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Stranski produkti kloriranja; pri dolgotrajni izpostavljenosti so možni učinki na jetra in potencialno rakotvorno tveganje. |
| Pesticid – posamezen | Podatek še ni pridobljen | 0,1 µg/LZa aldrin, dieldrin, heptaklor in heptaklor epoksid: 0,030 µg/L. Metaboliti zahtevajo ločeno presojo. | Podatek še ni pridobljen | — | Učinek je odvisen od posameznega pesticida: lahko gre za nevrotoksičnost, hormonske/reproduktivne učinke, okvare jeter ali ledvic ter pri nekaterih spojinah rakotvorno tveganje. Sama regulatorna meja 0,10 µg/L ni toksikološka meja za vsak pesticid. |
| Pesticidi – skupaj | <0,05 µg/L | 0,5 µg/L | Skladen | 2024-06-13 | Enako: tveganje je odvisno od dejansko prisotnih pesticidov in njihovih koncentracij. |
| Vsota PFAS (Sum of PFAS; 20 snovi) | Podatek še ni pridobljen | 0,1 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Dolgotrajna izpostavljenost nekaterim PFAS je povezana z vplivi na imunski sistem, lipide/holesterol, jetra, razvoj in reprodukcijo; za določene PFAS obstajajo tudi povezave z nekaterimi raki. |
| PFAS skupaj (PFAS Total) | Podatek še ni pridobljen | 0,5 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Enako; PFAS so zelo obstojne spojine, nekatere se kopičijo v telesu in okolju. |
| Mikrocistin-LR | Podatek še ni pridobljen | 1 µg/L | Podatek še ni pridobljen | — | Toksin cianobakterij; glavni tarčni organ so jetra. Akutno visoke koncentracije lahko povzročijo resno hepatotoksičnost. |
| Amonij | <0,02 mg/L | 0,5 mg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Sam praviloma ni glavno zdravstveno tveganje; povišana vrednost lahko kaže na onesnaženje ali težave v pripravi vode in vpliva na dezinfekcijo. |
| Železo | <10 µg/L | 200 µg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Večinoma estetski/tehnični problem: kovinski okus, obarvanje, usedline; pri običajnih vrednostih pitne vode ni primarno zdravstveno tveganje. |
| Mangan | <10 µg/L | 50 µg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Pri dovolj visokem in dolgotrajnem vnosu obstaja skrb za nevrološke učinke, zlasti pri dojenčkih in otrocih. |
| Aluminij | <10 µg/L | 200 µg/LIndikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Predvsem indikator učinkovitosti priprave vode. Pri zelo visokih kroničnih izpostavljenostih se obravnavajo potencialni nevrološki učinki, vendar običajna indikatorska meja ni klasična zdravstvena meja. |
| pH | 8,2 | 6,5–9,5Indikatorska vrednost | Skladen | 2024-06-13 | Ekstremen pH lahko vpliva na okus in draženje, vendar je pomembnejši zato, ker vpliva na korozijo cevi in izluževanje kovin, npr. svinca in bakra. |
| Mikroplastika | Podatek še ni pridobljen | Ni določene mejne vrednosti EUPrisotnost: Da / Ne samo ob izrecnem laboratorijskem podatku. Manjkajoč podatek ni »Ne«. | Podatek še ni pridobljen | — | Delci se lahko zaužijejo; raziskujejo se vnetni učinki, oksidativni stres ter vpliv aditivov in adsorbiranih onesnaževal, vendar trenutno ni dovolj dokazov za določitev zdravstveno varne/nevarne koncentracije v pitni vodi. EU je določila standardizirano metodo merjenja. |
| Nanoplastika | Podatek še ni pridobljen | Ni določene mejne vrednosti EUPrisotnost: Da / Ne samo ob izrecnem laboratorijskem podatku. Manjkajoč podatek ni »Ne«. | Podatek še ni pridobljen | — | Zaradi manjše velikosti obstaja teoretično večja možnost prehajanja bioloških barier, vendar so podatki o dejanski izpostavljenosti in zdravstvenih učinkih pri ljudeh še nezadostni. Trenutna standardna EU metoda za pitno vodo je ne zajema. |
| Vsota nitrat/50 + nitrit/3 | ≈ 0,0653 indeks | 1 indeks[NO₃⁻]/50 + [NO₂⁻]/3 ≤ 1 | Skladen | 2024-06-13 | Skupni regulatorni pogoj za nitrat in nitrit. Rezultat pod mejo določanja ni natančna izmerjena koncentracija. |
| Mikrobiološka varnostZa vodovodno vodo: E. coli in intestinalni enterokoki 0/100 mL; za ustekleničeno 0/250 mL. Rezultatov ne preračunavamo med vzorčnima prostorninama. | |||||
| Escherichia coli (E. coli) | ni najdeno CFU/100 mL | 0 CFU/100 mLVodovod: 0/100 mL. Ustekleničena voda: 0/250 mL; ni preračun istega rezultata. | Skladen | 2024-06-13 | Ključni indikator fekalne kontaminacije. Prisotnost pomeni možnost prisotnosti črevesnih patogenov. Ti lahko povzročijo drisko, bruhanje, trebušne krče; določeni patogeni sevi E. coli lahko povzročijo krvavo drisko in hemolitično-uremični sindrom. |
| Intestinalni enterokoki | ni najdeno CFU/100 mL | 0 CFU/100 mLVodovod: 0/100 mL. Ustekleničena voda: 0/250 mL; ni preračun istega rezultata. | Skladen | 2024-06-13 | Indikator fekalnega onesnaženja in potencialne prisotnosti enteričnih patogenov; povečano tveganje gastrointestinalnih okužb. |
| Clostridium perfringens (vključno s sporami) | Podatek še ni pridobljen | 0 CFU/100 mLIndikatorski parameter; kadar ocena tveganja zahteva spremljanje. | Podatek še ni pridobljen | — | Spore so zelo odporne. Prisotnost lahko opozarja na fekalno onesnaženje oziroma na možnost obstojnejših patogenov. C. perfringens lahko povzroča gastrointestinalne bolezni. |
| Koliformne bakterije | ni najdeno CFU/100 mL | 0 CFU/100 mLVodovod: 0/100 mL. Ustekleničena voda: 0/250 mL; ni preračun istega rezultata. | Skladen | 2024-06-13 | Same niso nujno patogene, vendar njihova prisotnost kaže na težavo pri obdelavi, distribuciji ali ponovno kontaminacijo sistema. |
| Število kolonij pri 22 °C | ni najdeno CFU/mL | Brez neobičajne spremembeIndikatorska vrednost | Brez ocene skladnosti | 2024-06-13 | Povečanje običajno kaže na spremembo mikrobiološke stabilnosti, biofilm ali težave v distribuciji; samo po sebi ni neposreden dokaz zdravstvenega tveganja. |
| Legionella | Podatek še ni pridobljen | <1.000 CFU/LReferenčna vrednost za hišna vodovodna omrežja; ne splošni kriterij za pitje. | Podatek še ni pridobljen | — | Vdihavanje aerosola okužene vode lahko povzroči legionarsko bolezen – hudo pljučnico ali blažjo Pontiac fever. Nevarnost je predvsem pri tuših, spa-jih, hladilnih sistemih ipd., ne pri običajnem pitju. |
| Pseudomonas aeruginosa | Podatek še ni pridobljen | Glede na tip vode in namen spremljanja | Podatek še ni pridobljen | — | Oportunistične okužbe, zlasti pri imunsko oslabljenih; pomemben pri ustekleničenih vodah in zdravstvenih ustanovah. |
Ni ustreznega parametra.
Izberite kemijski parameter v tabeli za prikaz na zemljevidu. Podatki se lahko nanašajo na različne datume vzorčenja.
Opomba
Rezultati z oznako '<' pomenijo, da je bila koncentracija nižja od meje določanja uporabljene laboratorijske metode.
Pomembno:
Kako razumeti prikazane rezultate
Prikazane vrednosti predstavljajo rezultate posameznih vzorcev vode v času vzorčenja in niso meritve v realnem času.
Pri parametrih, za katere je določena mejna vrednost, barvna lestvica prikazuje izmerjeno koncentracijo kot delež veljavne mejne vrednosti EU. Nižje, srednje, višje vrednosti znotraj mejne vrednosti predstavljajo različne ravni koncentracije in same po sebi ne pomenijo, da voda ni skladna ali varna za pitje. Preseganje mejne vrednosti je prikazano posebej (glejte: Nad vrednostjo EU).
Rezultati se lahko skozi čas spreminjajo. Na kakovost vode lahko vplivajo naravne in vremenske razmere, dejavnosti v okolju, stanje vodnega vira, priprava vode, distribucijsko omrežje ter drugi dejavniki. Ker številni parametri zahtevajo laboratorijsko analizo, njihovega celovitega stanja ni mogoče prikazovati v realnem času.
Vsak rezultat zato opisuje analizirani vzorec ob določenem času in na določenem mestu ter ne predstavlja nujno trenutnega stanja vode na pipi.
Za informacije o trenutni skladnosti vode, morebitnih ukrepih ali omejitvah vedno preverite najnovejše rezultate in uradna obvestila pristojnega upravljalca vodovoda. V sodelovanju z upravljavci se bomo trudili, da bodo te informacije dostopne tudi na tej platformi.
Kako deluje primerjalna lestvica EWSA
Mejne vrednosti izhajajo iz veljavnih evropskih zahtev za kakovost pitne vode. EWSA je območje do mejne vrednosti dodatno razdelila v informativne razrede, da uporabnikom omogoči lažjo primerjavo rezultatov. Ti razredi niso uradne kategorije EU in sami po sebi ne predstavljajo ocene zdravstvenega tveganja.
100 % predstavlja mejno vrednost za posamezni parameter. Vrednosti pod 100 % prikazujejo, kolikšen delež te mejne vrednosti je bil izmerjen v analiziranem vzorcu, vrednosti nad 100 % pa pomenijo, da je bila mejna vrednost v tem vzorcu presežena.
Vaš izbor
Primerjajte do štiri vode
V iskalniku ali na zemljevidu izberite vodovod, nato pri njegovem profilu kliknite »Dodaj to vodo v primerjavo«. Izbor se shrani samo v tem brskalniku, brez registracije; ne prenaša se med napravami.
Razlike v sestavi niso lestvica kakovosti ali potrditev pitnosti. Rezultati lahko izvirajo iz različnih datumov vzorčenja; manjkajočih podatkov ne nadomeščamo z ničlo.






